Okej, za začetek se vrnimo v december leta 2012.

Oktobra sem se iz Poreča preselila v Ljubljano. S takratnim fantom oziroma današnjim možem, sva sklenila, da si bova večno zaobljubo izrekla kjerkoli drugje samo ne tam, kjer bodo drugi narekovali (njegovi ali moji starši). Namreč najine družine i najini prijatelji živijo v dveh različnih državah in nikakor nismo našli pravo rešitev, kje naj bi poroka bila. Tukaj? Tam? Midva sva si želela morje. Toplino. Bose noge in sproščenost. Jaz sem bila ravno doštudirala. On se je komaj zaposlil, ampak je vse prihranke, ki jih je varčeval v času študentskega dela ‘vložil’, pa jaz bi skromno rekla, v njegovo najboljšo odločitev v življenju.

V Ljubljani je tega decembra padlo en meter snega. Oblečena sem bila v puli, Zarino puhovko i tople škornje. Predstavljaj si scen, ko sem stopila ven iz letala v Dubaiu. 🤦‍♀️ Na letališče v Benetke sva prispela pravočasno, kljub številnim nesrečam na avtocesti, saj je sneg oviral promet v tej meri, da sva res bila zaskrbljena, ali bova pravočasno prispela na letališče. Prispela sva!

Let za MAURITIUS ni bil odpovedan in po standardnem pregledu in ‘čekiranju’ sva sedela v udobnih sedežih letalske družbe Emirati. V rumenem carry-on kufru sva imela poročni obleki, prstane, potrebne papirje za urejanje poroke in ostale malenkosti, ki so bili pomembni del najine poroke v tujini. Srce nama je nehalo biti v trenutku, ko se je najin rumeni kufer izgubil na letalskem rentgenu. Prijazno osebje je nama priskočilo na pomoč. Namreč zaradi barve so ga kar hitro izsledili in v naslednjem trenutku sva že letela nad Indijskim oceanom in prestajala, kat številne močne turbulence. Ko se je redeči znak za varnostni pas spremenil v zeleno barvo, so nama prijazne stevardese prinesle tortico. Češ ‘Go, get married and be sweet and happy!’.

Imela sva rezervirano čudovito vilo v okvirju @maradivavillas na zahodni strani otoka Mauritius, prav na eni izmed najlepših plaža na svetu Flic en Flac. Priletela sva na Mauritius v soboto, nedeljo sva se še sproščala ter se odločala za poročni meni, torto in dekoracijo. V ponedeljek sva na lokalnem uradu uredila še zadnje potrebne papirje za poroko in dobila uro, ko bo naju na obali poročil matičar.

Poročila sva se 11.12.2012. Točno en dan pred predvidenim koncem sveta!

On line sva rezervirala fotografa Elie Bernager. Presenečena sva bila, ko sva ga spoznala, saj je on bil iz Pariza, mesta kjer sem sprejela prstan in na THE VPRAŠANJE odgovorila z: ‘JA, BOM!’. Kako včasih življenje na zanimiv način zloži kockice, mar ne?

Poroka je bila ob 16h. Dopoldne sva preživela s fotografom na poročnem fotografiranju. Okrog 13h sva odšla v svojo vilo. Uredila sva se. Vse sva imela s seboj. Še dobro, da sva si zaželela bosa vstopiti v zakon. Namreč december na Mauritiusu je ekstremno vroč in vlažen in na noge bi dejansko lahko le Crocsice nataknila.

Moj bodoči mož je odšel pred mano na plažo, kjer je organizatorka poroke uredila mizo, baldahin in dekoracijo. Prišla sem za njim in nikoli ne bom pozabila kako je reagiral, ko me je zagledal v beli dolgi obleki s šopkom v roki in iskrico v očeh.

Večno zaobljubo sva si izrekla ob šumenju morja in ob polomljeni angleščini, ki jo je govoril ti. Gospod  Matičar. Sreča, da sva si ogledala veliko angleških filmov s tematiko porok, pa sva nekako približno vedela, kaj morava povedati. Izmenjala sva si prstane in pojedla kos božanske čokoladne tortice. Potem sva odplesala do paviljona, kjer sva na samem ob soju sveč pojedla najino poročno večerjo.

Če sem pogrešala koga ali kaj na ta dan? Niti ne. To je bila najbolj sproščena poroka ever. Za trenutek se nisem obremenjevala s čimerkoli. Vse je steklo več kot idealno in več kot pravljično.

 Ali bi še enkrat naredila enako? Ja! Zavedam se, da so mogoče naši bližnji in prijatelji bili žalostni, ker na ta dan niso bili z nama, ampak, midva sva odločila, da bo to dobesedno NAJIN DAN. Seveda, ko sva se vrnila na Evropska tla imela sva kar tri ‘after partya’. Zakaj? To je pa že druga zgodba.

Če se odločate za tovrsten način poroke vam trdim, da vam tudi za trenutek, nikoli ne bo žal! Kar pogumno in predvsem, poslušajte svoje srce!

Vildana ♡